KULTURA
Kultura je zgodovinsko nakopičena duhovna izkušnja človeštva, ki se uporablja kot orodje neprekinjenih preobrazb – tako človeka kot okolja – in človeku ter človeštvu zagotavlja perspektive socialnega in duhovnega razvoja v njegovih najbolj ugodnih in najmanj kriznih smereh. Tako kulturo opredeljujejo znanstveniki-kulturologi, s čimer določajo njeno poslanstvo. Vendar v družbi to poslanstvo še zdaleč ni uresničeno, kljub temu, da kultura prežema vsa področja in stanja družbenega življenja brez izjeme. Misli o kulturi kot procesu oz. orodju izboljšave, napredka, dovršenosti, lahko zasledimo v delih mnogih izjemnih ljudi preteklosti in sedanjosti.
MEJNIKI KULTURE
Kultura je najboljše, kar je ustvarilo človeštvo, to so kulturne vrednote, ki so last družbe in jih moramo ljudje skupaj varovati in z ustvarjalnim delom širiti.
Kultura je sinteza duha in materije, vsega svetega, spoznavnega in lepega, enotnost etike, znanja in lepote, združitev religije, znanosti in umetnosti.
Kultura je sredstvo razvoja in izboljšanja človeka in družbe.
Kultura je sredstvo za doseganje miru, sredstvo za rešitev družbe pred deviacijami, vojnami, uničenjem, je način miroljubne graditve življenja.
Kultura je razsvetljenje.
Kultura je tista, ki usmerja človeka k najvišjemu principu.
Kultura vsebuje samo visoke etične in estetske pojme, vključno z ljubeznijo do človeštva in ljubeznijo do narave.
Kultura je kakovostno delo, ustvarjalno in konstruktivno (duševno in fizično), veselo in navdihujoče, usmerjeno v skupno dobro, v korist družbe, za razvoj narave in človeštva, za samoizpopolnjevanje.
Kultura je podvig, ki se v življenju dogaja vsak dan.
Kultura je življenjsko potrjujoče načelo, ki prinaša svetlobo.
Kultura je čaščenje luči, služenje luči.
Kultura je duhovnost, v vseh delih in pojavih kulture gori srčni ogenj (Kultura umolkne, kjer srce umolkne.).
Kultura je večna in neuničljiva, za razliko od civilizacij.
Kultura je celostna in enotna.
Kultura ni antinomija civilizacije, ob harmonični interakciji sta kultura in civilizacija komplementarna principa.
N.K. Rerih
Kultura je celostna in enotna.
N.K. Rerih
MEDNARODNO SODELOVANJE
Kulturna dediščina narodov vseh držav je vključena v skupno dediščino človeštva. Zavedanje, da je kulturna dediščina nekaj kar je skupnega vsem, da je duhovna vrednota državljana sveta, je pomembno za mladostnike, da lažje razumejo svoj lasten narod, svojo kulturno dediščino in mednarodni prostor, kulturno dediščino narodov in svet okoli sebe. Le tako bodo postali državljani sveta, razumeli družbeni sistem in znali dogajanja v svetu postaviti v kontekst, se razvijati v smeri postati boljši človek.
15. APRIL - MEDNARODNI DAN KULTURE
15. aprila praznujemo Mednarodni dan Kulture, ki je zasnovan na mirovnih idejah Rerihovega pakta (1935). Praznik je namenjen ozaveščanju množic, predvsem mlajših generacij, da je »Kulturna dediščina vseh narodov skupna dediščina človeštva« in da udejanjanje Kulture kot duhovne vrednote vodi k vzpostavitvi miru - Mir skozi Kulturo!
Nikolaj Konsantinovič Rerih (1874-1947), državljan sveta, ruski slikar, filozof, znanstvenik, pisatelj in pesnik, humanist, Mahatma, vsestranski genij, literarni velikan, mesija Kulture in sel kozmične evolucije, je razvil popolnoma nov koncept Kulture, ki je prežet z idejami Žive Etike in ima praktičen evolucijski pomen. Za Reriha je Kultura duhovna vrednota, brez katere ne morejo obstajati ne človek, ne planet in ne kozmos. Naloga Kulture je vzpon Duha, gre za životvorno silo, ki človeka vodi k dovršenosti.
