»MIR SKOZI KULTURO. RERIHOV PAKT« je izobraževalna razstava Mednarodnega centra Rerihovih in Muzeja N. K. Reriha iz Moskve. Približala nam bo tega izjemnega človeka, ki ga marsikdo še ne pozna. Nikolaj Konstantinovič Rerih (1874-1947) je najsvetlejši predstavnik med ruskimi in svetovnimi misleci srebrnega veka. Bil je velik ruski umetnik, filozof, znanstvenik, pisatelj, pesnik, arheolog in popotnik. Rerihova ustvarjalna dediščina je ogromna: ustvaril je več kot 7000 slik (mnoge so razstavljene v slavnih galerijah po svetu), nešteto literarnih del in je pobudnik Rerihovega pakta (Rdeči križ kulture) – ideje o nujnosti zaščite duhovnih in materialnih zakladov sveta oziroma varstvu kulturnih dobrin. Kjer je Kultura je Mir. Kjer je Mir je Kultura". N. K. Rerih Pomemben doprinos k ohranitvi miru in kulture predstavlja Rerihovo mednarodno gibanje Mir skozi Kulturo - Pax Cultura in projekt Rerihov pakt. Vlade naj bi oblikovale sezname umetniških in akademskih institucij ter zgodovinskih spomenikov. V času vojne bi bili ti objekti zavarovani s Praporom miru (simbol treh pik v krogu), podobno kot so bolnišnice zavarovane z Rdečim križem. Rerihova ideja je, da bi bila vsa prizorišča kulturne vrednosti razglašena za nevtralna in zaščitena, podobno kot so bolnišnice v sklopu Rdečega križa. Rerihov pakt je tako pogosto poimenovan tudi Rdeči križ kulture. Tako kot je Rdeči križ zaščitni znak in znamenje, tudi Rerihov pakt označuje simbol, Prapor miru. Tri pike v praporu pomenijo umetnost, znanost in religijo, po njegovem prepričanju tri najtesnejše človekove kulturne dejavnosti, medtem ko krog predstavlja večnost časa in zajema preteklost, sedanjost ter prihodnost, kot tudi celostnost Kulture. Projekt mu je leta 1929 prinesel nominacijo za Nobelovo nagrado za mir. Njegov Pakt miru je leta 1935 podpisal Franklin D. Roosevelt in 20 držav Latinske Amerike. To je bil vrh Rerihovih 36-letnih prizadevanj: pomembnost ohranitve svetovne kulturne zapuščine. »Kultura je združitev najvišje Blaženosti, najvišje Lepote, najvišjega Znanja.« N. K. Rerih Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana in Ruskim centrom znanosti in kulture v Ljubljani (Ruski dom). »Zmotno je misliti, da Kultura v težavnih časih ni potrebna. Nasprotno, potreba po Kulturi se še posebej čuti v času vojn in človeških nesporazumov. Brez Umetnosti je Vera nedostopna, brez umetnosti je duh Narodnosti izgubljen. Brez Umetnosti je Znanost temna. To ni utopija. Zgodovina Človeštva ponuja nešteto primerov, ko je Umetnost velik Svetilnik v času nesreče. Znanstveniki trdijo, da sta barva in zvok panaceja. Z Lepoto in Harmonijo so ukrotili celo divje zveri. Naj spet zazveni sveta piščal Šri Krišne!,« je v svojem delu Adamant (1947), zapisal Nikolaj Rerih.